KRONIČNA VENSKA BOLEZEN IN PLETIZMOGRAFIJA

KRONIČNA VENSKA BOLEZEN IN PLETIZMOGRAFIJA

Kronična venska bolezen,  po domače to stanje imenujemo tudi »krčne žile«,  je skupek simptomov (boleče,  težke noge, nočni krči v mečih) in znakov (otekle noge, obarvanje kože na goleni, ki nastanejo zaradi povečanega tlaka krvi v venah spodnjih okončin). Povečan tlak se najpogosteje pojavi zaradi nepravilnega delovanja venskih zaklopk, redkeje zaradi zožitve ali zapore vene v spodnji okončini.

Glavna naloga ven je, da vračajo vensko kri proti srcu. Pri tej nalogi pa sodeluje tudi »mišična črpalka«- mišice stopala in goleni, ki pomagajo kri potiskati navzgor proti srcu in na ta način preprečujejo zastoj krvi v nogi.  Zastoj venske krvi in obratni tok venske krvi sta osnovni težavi kroničnega venskega popuščanja.

Težave s spodnjimi okončinami so med ljudmi pogoste in lahko zelo različne. Za kronično vensko bolezen je značilen občutek bolečih, težkih, utrujenih nog, otekanje preko dneva, krči in občutek napetosti. Zelo podobne težave pa lahko povzročajo tudi nekatera druga bolezenska stanja, zato je pomemben posvet z zdravnikom (dermatologom, angiologom, žilnim kirurgom), ki ima izkušnje pri obravnavi kronične venske bolezni. Pri ugotavljanju vzrokov težav s spodnjimi okončinami sta zelo pomembna natančen pogovor in pregled bolnika. Ob tem si lahko zdravniki pomagamo tudi z nekaterimi preiskovalnimi metodami.

Ena od razširjenih metod ocene delovanja venskega sistema je pletizmografija. Gre za metodo, ki je preprosta, neinvazivna, dostopna in jo lahko izvajajo tudi manj izkušeni preiskovalci. S to metodo merimo spremembe volumna spodnje okončine in na ta način sklepamo, kako deluje venski obtok.

Zračna pletizmografija

Ena od oblik te meritve je  zračna pletizmografija pri kateri bolniku namestijo na okončino manšeto, ki meri spremembe volumna okončine v različnih položajih (leže, stoje) in po krčenju mišic goleni ( gibanje stopala navzgor in navzdol). S to meritvijo lahko ocenimo delež venske krvi , ki zastaja v spodnji okončini ter ugotavljamo morebitno prisotnost ovir pri odtoku krvi. Na ta način lahko podamo relativno grobo oceno delovanja venskega sistema spodnjih okončin.

Fotopletizmografija

Druga oblika te preiskave se imenuje fotopletizmografija. V tem primeru na golen namestimo posebne merilce, ki s svetlobnimi žarki merijo pretok venske krvi v spodnji okončini. Meritev se najprej izvede v mirovanju, nato pa bolnik večkrat stopi na prste in s tem aktivira mišično črpalko ter povzroči praznjenje ven goleni. Z merilci lahko zaznavamo, kako se kri v stoječem položaju vrača v vene goleni in iz tega sklepamo na prisotnost povratnega toka krvi v venah.

Pletizmografija je torej metoda s katero lahko hitro in preprosto pridobimo določene informacije glede pretoka venske krvi v spodnjih okončinah. Žal pa nam ta preiskava lahko poda le zelo grobo oceno situacije, saj z njo ni mogoče opredeliti stanja posameznih segmentov venskega sistema in ugotavljati, kje natančno se nahaja morebitni povratni tok v veni.  Njeno uporabnost omejujejo tudi nekatera bolezenska stanja, ki so pri ljudeh zelo pogosta- npr. slaba gibljivost gleženjskega sklepa ali slabo razvito mišičje goleni (pomanjkljivo delujoča mišična črpalka).

Pletizmografijo lahko kot presejalno metodo izvajajo tudi medicinske sestre, ki preiskovancu pojasnijo postopek in rezultate ter lahko ustrezno priporočijo nekatere ukrepe. Kako poteka meritev z venskim pletizmografom si lahko preberete v prispevku 'Potek meritev z venskim pletizmografom'. V medicini zato za presejalno testiranje pri kroničnem venskem popuščanju priporočamo meritve obratnega venskega toka z ročnim doplerskim merilcem pretoka. Osnovna neinvazivna preiskava, ki poda zelo natančno informacijo glede morebitnih bolezni ven spodnjih okončin pa je ultrazvočni pregled ven.

Prispevek pripravila: dr. Katarina Šmuc Berger, dr.med, spec.dermatovenerologije; Splošna bolnišnica Izola